Zgodovinski izvor priimka Marušič sega na vzhodno jadransko obalo, predvsem v Dalmacijo, zlasti na območje Omiša in Makarske rivijere. Tam je priimek še danes izjemno razširjen – na primer v vasi Marušići pri Omišu ter v drugih krajih, kjer priimek Marušić nosi skoraj vsak drugi prebivalec. Hrvaški viri ga povezujejo tudi s plemiško družino Davidović-Marušić iz Rogoznice pri Šibeniku, katere korenine naj bi segale vse do 13. stoletja.

Nastanek priimka je mogoče razložiti z dvema komplementarnima vidikoma, ki se med seboj dopolnjujeta in skupaj ponujata celovito sliko njegovega prihoda na območje današnje Slovenije. Akademik Pavel Merk ga z etimološkega vidika razlaga kot ljubkovalni hrvaški priimek, razvit iz osebnih imen Mara ali Maru. To metronimično razlago, torej izpeljavo iz materinega imena Marua, podpira tudi duhovnik Andrej Marušič v svoji razpravi iz leta 1867.

Prihod priimka Marušič na območje današnje Slovenije je povezan s preseljevanjem prebivalstva iz omenjenih dalmatinskih krajev v 16. in 17. stoletju. V tem obdobju se priimek začne pojavljati na območju Goriške, Istre, doline Soče in zahodnega Krasa. To je bilo posledica več valov selitev, predvsem bega pred osmanskimi Turki ter beneških naselitvenih politik po uničujočih vojnah, epidemijah in naravnih nesrečah.

Različne oblike priimka pa se v cerkvenih matičnih knjigah pojavljajo že prej: Marussa v Trstu (1494), Marus (1524), Marussius v Posočju ter Maroushig v Brdih. Te različice so večinoma posledica prilagajanja novemu jezikovnemu in upravnemu okolju (na primer zamenjava črke ć s č), pa tudi političnih in nacionalnih vplivov, kot je poitaljančenje priimkov v obdobju med obema svetovnima vojnama.

Priimek Marušič in njegove številne inačice so se skozi stoletja razširile iz dveh glavnih žarišč – Dalmacije in Slovenije. Na Hrvaškem je priimek še danes najpogostejši, zlasti v Dalmaciji, kjer je posebej močno zastopan na območju Omiša in Makarske rivijere. Po razpoložljivih podatkih naj bi na Hrvaškem živelo približno 3.600 nosilcev priimka Marušić, ki se od slovenskega zapisa Marušič razlikuje predvsem po naglasu in uradni obliki zapisa.

Priimek je razširjen tudi v tujini, in sicer v več kot 40 državah po svetu, čeprav so podatki o globalni razširjenosti večinoma zgolj približni. Po neuradnih spletnih virih naj bi bilo prisotnih okoli 1.000 nosilcev v Moldaviji ter v državah Amerik (predvsem v Južni Ameriki, na primer v Buenos Airesu že leta 1994), približno 800 v Nemčiji, 600 v Ukrajini, 300 v Rusiji ter okoli 100 v Italiji. Priimek je razširjen tudi v večini nekdanjih jugoslovanskih republik, zlasti v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Črni Gori.

Ob tem je treba poudariti, da so navedeni podatki zgolj okvirni. Zlasti pri obravnavi globalne razširjenosti brez poglobljene raziskave ni mogoče zanesljivo zajeti vseh geografskih, jezikovnih in pravopisnih prilagoditev priimka, poleg tega se razpoložljivi viri med seboj pogosto razlikujejo.