Hiša opajske tradicije

Hiša opajske tradicije je središče ohranjanja kulturne dediščine Opatje sela, del obnovljenega »Opajskega placa«. Hiša je bila prenovljena v skladu s tradicionalno kraško arhitekturo in je razdeljena v dve nadstropji, ki razlagata štiri tradicionalne obrti Opatjega selo – škarabacarstvo, kamnoseštvo, kamnolomstvo in sodasrtvo.

Najbolj znana obrt je škarabacarstvo oziroma izdelovanje bičev za vprege volov, konj in oslov, ki je v Opatje Selo prišla leta 1870 z mojstrom Antonom Pahorjem. Največji razcvet je doživela pred prvo svetovno vojno, ko je v vasi delovalo osem delavnic, ki so zaposlile okoli 50 domačinov in letno proizvedle približno 100.000 bičev, prodajanih po vsej Avstro-Ogrski. Biči so bili narejeni iz prožnega lesa koprivovca (»kropince«): daljši od 160 cm so bili gladki za konje, krajši od 120 cm pa pleteni za vole.

Sodarstvo ima korenine v letu 1903, ko je Karlo Jelen pridobil obrtni list in se izučil v Peperjanu pri mojstru Maruju. Izdelava sodov je potekala redno do sredine 50. let. Opajski sodi so krasili tudi klet Devinskih grofov v Sesljanu.

Kamnolomstvo se je v Opatje Selu začelo že pred prvo svetovno vojno, a se je razcvetelo z italijansko oblastjo, kar je spodbudilo tudi kamnoseštvo. Delavnica, ki deluje nepretrgoma od 1978 (pred tem 12 let zapuščena), je po drugi svetovni vojni zaposlila kar 66 delavcev; izdelki so stopnice, police, okenski in vratni okvirji (»jerti«), ki krasijo kraške hiše še danes.